V nakupovalnem središču Futurum v češkem mestu Hradec Králové je v popoldanskih urah prišlo do krvavega incidenta, v katerem je moški z mačeto oziroma sečnim orodjem napadel dva človeka. Po navedbah policije se je napad zgodil po 17. uri v drugem nadstropju nakupovalnega središča, domnevno v prostorih studia za urejanje nohtov. Napadalec je enemu moškemu zadal hude vbodne rane, medtem ko je bila ženska lažje poškodovana. Policija je nemudoma evakuirala vse obiskovalce in na območje poslala posebno enoto. Čeprav so se sprva pojavile informacije, da je storilec s kraja dogodka pobegnil, je policija kasneje prek družbenega omrežja X sporočila, da so osumljenca uspešno izsledili in prijeli v prostorih bolnišnice. Preiskovalci so pred stavbo središča našli odvržen nož, ki bi lahko bil povezan z napadom. Motiv za dejanje še ni znan, oblasti pa prebivalce pozivajo k upoštevanju navodil varnostnih organov, medtem ko preiskava poteka.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal umik pripadnikov Nacionalne garde iz Chicaga, Los Angelesa in Portlanda, s čimer je končal sporno uporabo vojaških sil za policijske naloge v teh mestih. Odločitev o umiku je sledila razsodbi ameriškega vrhovnega sodišča, ki je administraciji preprečila nadaljnjo uporabo vojske za namene notranjega varovanja reda, kar so kritiki označili za nezakonito poseganje v pristojnosti zveznih držav. Trump je ob napovedi umika na družbenih omrežjih trdil, da je prisotnost garde znatno zmanjšala stopnjo kriminala, hkrati pa je ostro kritiziral demokratske župane in guvernerje, ki jih je označil za nesposobne. Kljub predsednikovim trditvam o uspešnosti operacije so uradni podatki in poročila obrambnega ministrstva pokazali, da enote Nacionalne garde v omenjenih mestih sploh niso izvajale neposrednih policijskih dejavnosti. Trump je napovedal, da se bodo zvezne sile v mesta vrnile v še močnejši obliki, če se bo stopnja kriminala ponovno zvišala. Umik pomeni zaključek večmesečnih pravnih in političnih sporov med Belo hišo in lokalnimi oblastmi, ki so napotitvi vojske nasprotovale že od samega začetka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je leta 2025 že četrtič srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Zelenski je ZDA zaprosil za 50-letno varnostno jamstvo, Trump pa naj bi ponudil 15-letno. Ursula von der Leyen je izrazila zadovoljstvo nad napredkom v mirovnih pogajanjih po srečanju na Floridi.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je opravil telefonski pogovor z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, v katerem sta se pogovarjala o stanju transatlantskih odnosov in varnosti v regiji, posebej glede vojne v Ukrajini. Po poročanju urada poljskega predsednika sta si voditelja izmenjala tudi božične želje in razpravljala o napredku mirovnih pogajanj.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da potekajo pogovori med Ukrajino in Združenimi državami Amerike o izvedbi volitev. Zelenski je že pred tem izjavil, da je pripravljen dovoliti nacionalne volitve, če bodo te potekale pošteno in svobodno. Poudaril je, da trenutni pogovori vključujejo tudi pomoč ZDA in drugih partnerjev pri vzpostavitvi pogojev, ki bodo Ukrajincem omogočili varno glasovanje. Že pred tem je izjavil, da bi lahko država izvedla volitve v 60 dneh, vendar le, če bi obstajala varnostna jamstva.

Profesor Jeffrey Sachs in Glenn Disen sta naslovila odprto pismo nemškemu kanclerju Merzu, v katerem poudarjata, da je varnost nedeljiva in da je poznavanje zgodovine ključnega pomena. Pismo, objavljeno na Brave New Europe, izpostavlja pomembne teme v zvezi z mednarodnimi odnosmi in varnostno politiko.

Donald Trump je v svojem drugem mandatu kot predsednik Združenih držav Amerike razširil prepoved vstopa v državo, s čimer se je število držav s popolno ali delno omejitvijo vstopa povečalo z 19 na 39. Med drugim so vključeni tudi Sirci in Palestinci. Ta odločitev naj bi bila namenjena zaščiti ZDA pred tveganji, medtem ko nekateri kritiki opozarjajo na morebitne negativne posledice.

Administracija predsednika Trumpa je razširila prepoved potovanja, ki zdaj vključuje še pet dodatnih držav. Ta poteza je del prizadevanj za zaostritev standardov za vstop v ZDA za potovanja in priseljevanje. Odločitev sledi aretaciji afganistanskega državljana, osumljenega streljanja na pripadnika Nacionalne garde.

José Antonio Kast, konservativni kandidat nemškega porekla, je zmagal na predsedniških volitvah v Čilu. Kast je znan po svojem nasprotovanju brazilskemu predsedniku Luli in ga označujejo kot podpornika Pinochetovega režima.

Obsežen požar, ki je 26. novembra 2025 izbruhnil v severnem predmestju Hong Konga, je razkril resne nevarnosti in pomanjkljivosti. Ogenj, ki je uničil sedem od osmih stolpnic stanovanjskega kompleksa, je terjal najmanj 160 življenj. Vzrok za hitro širjenje ognja naj bi bila uporaba materialov zasebnega izvajalca. Poleg tega pa članki kritizirajo tudi politike Donalda Trumpa, ki naj bi ogrozile Američane.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Kijev ZDA predložil posodobljen mirovni načrt, ki vključuje varnostna jamstva in dogovor o obnovi. Medtem pa naj bi mirovni načrt ameriškega predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino vključeval ponovno vzpostavitev ruskih energetskih tokov v Evropo, velike ameriške naložbe v sektor redkih zemelj v Rusiji in uporabo zamrznjenega ruskega premoženja.

Tesni evropski zaveznik ZDA je prvič označil Združene države za "varnostno tveganje". Razlog naj bi bila vztrajnost predsednika Donalda Trumpa, da bi Grenlandija postala ameriško ozemlje. Trump je željo po prevzemu nadzora nad Grenlandijo prvič izrazil že v svojem prvem mandatu, vendar se je njegova retorika stopnjevala od začetka drugega mandata, pri čemer ni izključil uporabe gospodarskih ali celo vojaških sredstev za dosego tega cilja. Grenlandija je avtonomno ozemlje Danske, danski voditelji pa večkrat poudarjajo, da otok "ni naprodaj".

Medtem ko se Donald Trump predstavlja kot 'mirovni predsednik', naj bi imele korporacije, kot je JPMorgan, velik vpliv na ameriško varnostno in obrambno politiko. Poljski zgodovinar in politolog Mieczysław Ryba poudarja, da je predsednik Karol Nawrocki zaradi svojih odnosov s Trumpom postal eden najvplivnejših politikov v Evropi, pri čemer Donald Tusk ne more izpolniti te vloge.

V iztečenem posnetku telefonskega pogovora med evropskimi voditelji, ki ga je objavil nemški Spiegel, je francoski predsednik Emmanuel Macron opozoril, da bi Združene države lahko 'izdale' Ukrajino. Razprava je potekala o tem, kako zaščititi Kijev v morebitnih mirovnih pogajanjih z Rusijo, pri tem pa naj bi se evropski voditelji bali, da bo Washington zapustil Ukrajino glede ozemeljskih vprašanj in varnostnih jamstev.

Trumpova administracija je začasno ustavila obdelavo prošenj za priselitev in azil iz 19 držav, ki jih obravnava kot 'visoko tvegane'. Ukrep je bil uveden zaradi varnostnih preverjanj in razgovorov, prizadetih pa je več držav, vključno z Afganistanom in Somalijo. Odločitev je bila sprejeta zaradi nacionalne varnosti in javne varnosti.

Češki predsednik Petr Pavel je na vrhu držav Višegrajske skupine (V4 – Češka, Slovaška, Poljska, Madžarska) v Ostřihomi pozval k odprti razpravi o različnih stališčih glede zunanje in varnostne politike. Poudaril je, da je več tem, pri katerih se V4 strinja, kot tistih, pri katerih se razhajajo, in izrazil potrebo po delu na tistih področjih, ki države razdvajajo. Pavel je tudi opozoril pred škodljivimi ekstremi in zgolj kritiko Evropske unije.

ZDA bodo nadaljevale s poleti za deportacijo nezakonitih migrantov v Venezuelo, kljub Trumpovim izjavam o zaprtju zračnega prostora. Papež Leo je pozval Trumpovo administracijo, naj ne poskuša odstraniti Nicolása Madura s silo. Domnevni Trumpov ultimat Maduru, naj zapusti državo, se je iztekel brez incidentov. Lindsey Graham je bil kritiziran zaradi poziva papežu, naj bo 'na pravi strani zgodovine'.

Pogovori med Washingtonom in Kijevom v zasebnem klubu Shell Bay v južni Floridi so bili "težki, a zelo konstruktivni". Glavni točki nesoglasja ostajata varnostna jamstva za Ukrajino in ozemeljska vprašanja. V pogovorih so sodelovali ameriški državni sekretar Marco Rubio, posebni odposlanec Steve Witkoff in zet predsednika Donalda Trumpa, Jared Kushner. Razpravljali so tudi o možnih časovnicah za prihodnje volitve.

Poljska vlada Donalda Tuska je zaskrbljena, da bi Rusija lahko imela preveliko korist od morebitnega mirovnega sporazuma v Ukrajini. Tusk želi, da bi Kijev ostal pri svoji možnosti za vstop v NATO, vendar ne želi zagotoviti lastnih vojakov kot varnostno jamstvo. Evropski politiki se obnašajo, kot da so na zmagovalni poti in da mora Rusija prositi za mir. Haisenko meni, da želijo Rusiji vsiliti diktat miru. Mantra evropskih politikov je ponavljanje, da se je treba pogajati o miru.

Venezuela je obsodila potezo ZDA, ki naj bi "zapirale" venezuelski zračni prostor, in jo označila za kolonialistično grožnjo. ZDA so namreč okrepile prisotnost vojaških sil v Karibih, kar po mnenju nekaterih nakazuje na bližajoči se poskus državnega udara v Venezueli. Rusija in Kitajska naj bi bile zaskrbljene zaradi morebitnega posredovanja ZDA v Venezueli.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika Icchaka Hercoga za pomilostitev. Netanjahu je utemeljil, da je hitra končanje korupcijskega procesa, ki teče proti njemu, nujno za »nacionalno spravo«. Dejal je, da je konec procesa, ki se je začel pred nekaj leti, v nacionalnem interesu Izraela.

Predsednik Donald Trump je nenadoma ukazal zaprtje zračnega prostora nad Venezuelo in okoli nje, kar je dodatno zaostrilo napetosti. Medtem je Wall Street Journal poročal, da so ZDA simulirale zračne napade na Venezuelo.

Glede na indeks Inštituta Georgetown za ženske, mir in varnost 2025/26, je varnost žensk najmanj zagotovljena v državah, kot so Sirija, Afganistan, Jemen, Haiti, Sudan in Srednjeafriška republika. Slabo oceno so dobile tudi velike regije Afrike, deli Bližnjega vzhoda, Južne Azije in Srednje Amerike. Indeks analizira pojavnost nasilja nad ženskami.

Dokument, ki naj bi bil mirovni načrt Donalda Trumpa za Ukrajino in Rusijo, je pricurljal v javnost. Načrt vključuje 28 točk in nakazuje, da je ukrajinski predsednik Zelenski popustil pritisku Washingtona. Poljska bi lahko bila zaradi načrta v težkem položaju, saj mir očitno ima svojo ceno.

Varnostni svet Združenih narodov je sprejel resolucijo, ki jo je predlagala administracija ZDA in temelji na Trumpovem načrtu za Gazo. Resolucija, ki je bila med pogajanji večkrat spremenjena, je bila sprejeta s 13 glasovi za, vzdržali pa sta se Kitajska in Rusija. Resolucija med drugim predvideva mednarodne vojaške sile za 'stabilizacijo'. Jeffrey Sachs kritizira prizadevanja ZDA, ki jih vidi kot ameriški imperializem, preoblečen v mirovni proces.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom v Budimpešti, Madžarska, po "produktivnem" telefonskem pogovoru. Medtem pa G4Media poroča, da Bolgarija razmišlja o tem, da bi Putinu dovolila prelet čez državo na poti v Budimpešto, čeprav je bolgarski zračni prostor za ruska letala zaprt od februarja 2022. Bolgarski minister je izjavil, da bi takšno srečanje morali olajšati na izvedljiv način.

Izpuščeni so bili palestinski in izraelski ujetniki. Izrael je zavrnil izpustitev Marwana Barghoutija. Donald Trump je v Egiptu podpisal sporazum o prekinitvi ognja in bil nominiran za Nobelovo nagrado za mir leta 2026. Christiane Amanpour se je opravičila za izjavo o izraelskih talcih.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je ob drugi obletnici napada Hamasa na Izrael poudaril, da ni prostora za kompromise glede antisemitizma. Ponovil je, da ZDA stojijo ob strani Izraelu in zagotavljajo njegovo varnost.

Po poročanju 20 Minuten je Greta Thunberg in njeni prijatelji so varni in zdravi. Medtem pa kaosenlared.net poudarja solidarnost z Gazo, izpostavljajoč globalni konflikt, ki vključuje Izrael in Palestino.

Tiskovni predstavnik Kremlja, Dmitrij Peskov, je izjave zahodnih držav o sestreljevanju ruskih letal označil za nepremišljene in nevarne. Peskov je poudaril, da so tovrstne izjave "nesprejemljive" v odsotnosti dokazov o kršitvah zračnega prostora in predstavljajo "neodgovorno" retoriko s strani uradnikov Nata.

Moldavska predsednica Maia Sandu je v Evropskem parlamentu v Strasbourgu opozorila na hibridne grožnje, ki jih Rusija izvaja proti Moldaviji. Izpostavila je, da si Rusija prizadeva obrniti Moldavijo proti Evropi in da je Moldavija lahko testno območje, medtem ko je cilj dejansko Evropa. Poudarila je, da je Rusija sprožila celoten hibridni arsenal proti Moldaviji, pri čemer je bojišče v resnici volitve.

Poljski predsednik Karol Nawrocki je obiskal ZDA, kjer se je srečal z Donaldom Trumpom. Njegov obisk je po mnenju Poljakov pomembnejši od obiska premierja Donalda Tuska, kar kaže na diplomatski razkorak med njima. Po obisku bo vlada prejela podrobno poročilo o pogovorih. Senator Krzysztof Kwiatkowski je napovedal, da se bodo skušali soočiti z Nawrockim glede njegovih pogovorov s Trumpom. Objavljene so bile tudi prve fotografije Nawrockega v Washingtonu, kjer naj bi razpravljal o pomembnih temah.

Članek na lantidiplomatico.it kritizira evropske politične elite in njihovo vlogo v mednarodnih odnosih, pri čemer trdi, da EU vztraja pri pojmovanju vojne kot miru. Hkrati članek na eunews.it poroča, da zavezniki Ukrajine iščejo skupno stališče glede varnostnih jamstev za Ukrajino po koncu konflikta, medtem ko Moskva ohlaja pričakovanja glede morebitnega bilateralnega srečanja med Putinom in Zelenskim. Pogovori o konkretni obliki zavezniške podpore še potekajo, medtem ko ozemeljska vprašanja ostajajo ovira na poti k miru.

Organizacija Združenih narodov je uradno razglasila lakoto v Gazi, pri čemer poudarja nujnost takojšnjega in obsežnega odziva. Izrael je poročilo zavrnil in ga označil za pristransko in polno dezinformacij, pri tem pa trdi, da Hamas izkrivlja resničnost.

Evropske države morajo okrepiti svojo neodvisnost od Združenih držav Amerike in prevzeti večjo odgovornost pri zagotavljanju varnosti Ukrajine, da bi se učinkovito zoperstavile imperialistični politiki Vladimirja Putina. Podpredsednik ZDA, J.D. Vance, je poudaril, da bi morala Evropa, kot celina, prevzeti večji del bremena pri zagotavljanju varnosti Ukrajine.

Senator Rubio bo vodil pogovore o varnostnih jamstvih za Ukrajino, ki so bila ključna tema pogovorov v Washingtonu, poroča Axios. Putin naj bi v kontekstu teh jamstev "pokazal" na Kitajsko.

Vsi voditelji držav EU se bodo v torek udeležili videokonference o mirovnih prizadevanjih za Ukrajino, ki bodo potekala v ponedeljek v Washingtonu. Predsednik Ukrajine, Volodimir Zelenski, je izjavil, da bodo na srečanju razpravljali o prihodnji varnostni arhitekturi Ukrajine in Evrope, poleg usode Ukrajine same.

V Washingtonu so potekali pogovori o mirovnih pogajanjih z Rusijo in varnostnih jamstvih za Ukrajino, vendar Poljska ni bila prisotna. Rzecznik predsednika je razkril to informacijo, s čimer je zavrnil prejšnje špekulacije. Predsednik Karol Nawrocki je pozval k mirnosti in razumnosti glede odsotnosti Poljske na teh pogovorih.

Po poročanju Reutersa je ruski predsednik Vladimir Putin na srečanju z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zahteval umik dela sankcij proti Rusiji in priznanje Krima kot ruskega ozemlja. Dnevno.hr pa poroča, da so bili le dve uri pred srečanjem v hotelu na Aljaski najdeni tajni dokumenti ameriškega State Departmenta, ki so vsebovali občutljive vladne informacije. Dokumenti so bili najdeni na javnem tiskalniku.

Vladimir Putin je pred srečanjem s Trumpom poklical Kim Jong-una, pohvalil Trumpovo administracijo kot "energično in iskreno" ter nakazal možnost dogovora o jedrskem orožju, če se bo rešila ukrajinska kriza. Dmitrij Peskov je sporočil, da po srečanju na Aljaski ni pričakovati uradnih sporočil. Trump je ocenil, da obstaja 25-odstotna možnost neuspeha srečanja. Ruska delegacija je prispela na Aljasko. Rusija naj bi izgubljala vpliv v južnem Kavkazu.

Antiwar.com je objavil odprto pismo izraelskemu zunanjemu ministru Gideonu Sa'arju, ki se nanaša na njegov govor v Varnostnem svetu Združenih narodov. Pismo izraža željo po pogovoru z ministrom po seji. Danski portal arbejderen.dk pa ocenjuje, da se Izrael nahaja v eksistencialni politični in varnostni krizi.